Slamnikarstvo
Spoznali boste osnove pletenja slamnatih kit in tehnike oblikovanja tradicionalnega slamnika, ki spada med ogrožene rokodelske panoge.
Znanja se ne bomo učili zgolj iz knjig – učenje temelji na praktičnem delu, sprotnem svetovanju in individualnem usmerjanju.
Spoznali boste osnove pletenja slamnatih kit in tehnike oblikovanja tradicionalnega slamnika, ki spada med ogrožene rokodelske panoge.
Osvojili boste osnovne postopke krojenja, šivanja in izdelave tekstilnih ter pletenih dodatkov.
Spoznali boste materiale, tradicionalne tehnike in zgodovinske značilnosti domžalske narodne noše.
Šest medsebojno povezanih delavnic združuje prikaz, vodeno praktično delo in individualno usmerjanje.
Predstavitev značilnosti domžalske dediščine in materialov.
Učenje tradicionalnega pletenja slamnatih kit in oblikovanja slamnikov.
Praktično osvajanje osnovnih postopkov krojenja in šivanja posameznih elementov domžalske narodne noše.
Povezovanje tradicionalnih tehnik s sodobnim oblikovanjem, uporabo naravnih materialov in zelenimi načeli.
Po zaključenem usposabljanju boste razumeli celoto in posamezne dele domžalske narodne noše ter znali samostojno izvesti enostavnejše rokodelske postopke.
Od žetve do traku: tako je slamnik na Domžalskem nastajal v delavnicah in tovarnah.
Za kite so ob žetvi izbrali najprimernejšo slamo: ročno požeto in posušeno v kozolcu.
Bilke se očistijo, odstranijo se listi, slama se razvrsti po debelini.
V eni uri nastane od enega do treh metrov slamnate kite.
Vlažno kito navijejo na leseno motovilo in jo pred šivanjem zlikajo.
Kita se šiva na kito. Sprva so slamnike šivali ročno na domovih, pozneje na šivalnih strojih.
Slamnik dobi obliko na lesenem ali kovinskem kalupu, nato ga zlikajo in stisnejo.
Na koncu prideta notranji in zunanji trak ter okras.
Za en slamnik je treba od 24 do 40 metrov kite in več kot 30 ur ročnega dela.
Vir: Ana Cajhen, Domžalec, 31. 3. 2024 in Slamnikarski muzej Domžale.